DAVEK NA DODANO VREDNOST
Z davkom na dodano vrednost so obdavčeni promet blaga in storitev, uporaba blaga v državi kot tudi uvoz blaga iz tretjih držav ter pridobitve znotraj skupnosti.
promet blaga:
Promet blaga pomeni prenos razpolagalne pravice na blagu. Kraj dobave blaga je na mestu, kjer se je nahajalo blago v trenutku prenosa razpolagalne pravice.
Če se blago odpošlje, je bil promet opravljen v kraju začetka odpošiljanja. V primeru odpošiljanja v tretje države velja za kraj opravljenega prometa država uvoza, pod pogojem, da je dobavitelj davčni zavezanec.
promet storitev:
Promet storitev je definiran z negativno definicijo prometa blaga. Splošno velja za kraj opravljene storitve kraj, v katerem ima zavezanec, ki je storitev opravil, svoje podjetje. Vendar velja to splošno načelo le v primeru, da se ne uporabi katero od posebnih pravil. Tako je na primer kraj opravljene storitve, ki je povezana z nepremičnino, vedno kraj, kjer nepremičnina leži, kraj opravljenih prevoznih storitev je kraj, kjer se prevozna storitev opravi, kraj umetniških ter znanstvenih storitev tam, kjer je bila storitev dejansko opravljena, ter kraj kataloških storitev kraj, kjer ima naročnik svoje podjetje itd.
davčna stopnja:
Splošna stopnja davka na dodano vrednost je 20%. Obstaja tudi znižana stopnja davka za dobave s področja kmetijstva ter gozdarstva, ki znaša 12%. Znižana stopnja davka na dodano vrednost, ki je določena v višini 10%, se uporablja za določene v zakonu navedene vrste prometa (npr.: hrana, časopisi, les, oddajanje stanovanj v stanovanjske namene, umetniške stvaritve, prevoz ljudi, odvoz smeti, bolnišnična ter negovalne oskrba…).
izdaja računov:
Podjetje mora za vsak promet, ki ga opravi, izdati račun. Račun mora vsebovati naslednje podatke:
- ime ter naslov dobavitelja oziroma podjetnika, ki je opravil storitev
- ime ter naslov naročnika
- količino in vrsto dobavljenega blaga
- datum dobave oziroma opravljene storitve oziroma obdobje storitve
- davčno osnovo za dobavo oziroma opravljeno storitev
- uporabljeno stopnjo davka
- znesek davka, ki mora biti izkazan posebej
- datum izdaje računa
- zaporedno številko računa
- identifikacijsko številko za DDV
če je plačnik davka naročnik (reverse charge ter gradbene storitve) mora biti na računu navedeno ustrezno opozorilo
Za račune za manjše vsote (kjer vsota ne presega EUR 150,-) veljajo določene poenostavitve.
nastanek davčnega dolga:
Davčni dolg za promet blaga ter storitev nastane s potekom meseca, v katerem je bil promet blaga oziroma storitev opravljen. Nastanek davčnega dolga se prenese za mesec dni, če je bil račun izstavljen šele po poteku meseca, v katerem je bil promet blaga oziroma storitev opravljena. Če je bil del plačila prejet pred opravljenim prometom, nastane davčni dolg s potekom davčnega obdobja, v katerem je bilo plačilo prejeto.
davčno obdobje:
Podjetja, katerih promet v letu ni presegel EUR 22.000,-, so oproščena plačila DDV. Pri tem gre za nepravo oprostitev – podjetja namreč nimajo pravice do uveljavljanja odbitka vstopnega davka. Ta tako imenovana mala podjetja imajo pravico izbire med „nepravo“ oprostitvijo in polno davčno zavezanostjo. Če je promet v letu presegel EUR 22.000,-, mora podjetje oddajati kvartalne obračune davka na dodano vrednost. Mala podjetja, ki so izbrala polno davčno zavezanost in katerih promet ne presega EUR 7.500,- niso zavezana k oddajanju medletnih obračunov. Obračuni morajo biti poslani davčni upravi najkasneje do 15 dne drugega naslednjega meseca po nastanku davčnega dolga. Ob koncu koledarskega leta davčna uprava odmeri davek na dodano vrednost. Potrebno je sestaviti letni obbračun za DDV.
