Izvajanje storitev preko meje

S spremembami oz. prehodnimi določbami v Zakonu o zaposlovanju tujcev in v Zakonu o zavarovanju za primer brezposelnosti, ki jih uvaja Zakon o prilagajanju širitvi EU (Zvezni uradni list št. I 28/2004), se udejanja prehodni aranžma glede prostega pretoka delavcev in svobode opravljanja storitev. Prehodne določbe so začele veljati 1. maja 2004 in so zaenkrat brez časovnih omejitev. Tako jih je mogoče po potrebi uporabljati za najdaljši možni čas trajanja prehodnega obdobja (sedem let).

Glede čezmejnih storitev (s tem je mišljeno zaposlovanje državljanov EU ali pa državljanov tretjih držav, ki jih delodajalec s sedežem v eni izmed »novih« držav članic EU zaradi realizacije naročila začasno napoti v Avstrijo) predvideva Pristopna pogodba možnost omejitve svobode opravljanja storitev, ki sicer po zakonodaji EU na splošno velja.

Avstrija je izkoristila to možnost in je v šestem odstavku člena 32a Zakona o prilagajanju širitvi EU ( Zvezni uradni list št. I 28/2004) določila, da je treba za določene storitvene sektorje še naprej uporabljati določbe odstavkov ena do enajst 18. člena Zakona o zaposlovanju tujcev (izdajanje dovoljenj za napotitev).
Ti zaščiteni storitveni sektorji, kjer je svoboda opravljanja storitev še naprej omejena, so naslednji:

• vrtnarske storitve v skladu z evropsko kodo NACE 01.41
• obdelava in predelava naravnih kamnov (ki niso omenjeni na drugem mestu) v skladu z evropsko kodo NACE 26.07
• izdelava konstrukcij iz jekla in lahkih kovin v skladu z evropsko kodo NACE 28.11
• gradbeništvo s sorodnimi branžami v skladu z evropsko kodo NACE 45.1 do 4 in dejavnosti, ki so navedene v prilogi k Direktivi 96/71
• varovanje v skladu z evropsko kodo NACE 74.60
• čiščenje objektov, inventarja in prometnih sredstev v skladu z evropsko kodo NACE 85.14
• socialno varstvo (ki ni omenjeno na drugem mestu) v skladu z evropsko kodo NACE 85.32.

V praksi se je pokazalo, da je težko oceniti, ali gre pri načrtovani čezmejni storitvi za zaščiten sektor. Pokazalo se je, da je pri tem v veliko pomoč razlagalni dokument z naslovom »Erläuterungen zur ÖNACE 2003« (najdemo ga v segmentu za prenos datotek na spletni strani avstrijskega statističnega urada »Statistik Austria« (http://www.statistik.at). Tako je tudi v uvodnih opombah k oddelku 45 – gradbeništvo določeno, da vgradnja konstrukcijskih elementov iz lastne proizvodnje ne sodi v oddelek 45 - gradbeništvo, temveč da sodi ta dejavnost glede na uporabljeni material v ustrezno kategorijo področja D.
ÖNACE se pri opredelitvi, ali sodi vgradnja konstrukcijskih elementov (npr. oken) v področje gradbeništva, ravna po tem, ali so ti elementi narejeni v lastni proizvodnji ali ne. V prvem primeru uvršča vgradnjo v ustrezno kategorijo glede na uporabljeni material (in tu spada vgradnja v zaščiten sektor le tedaj, ko gre za obdelavo in predelavo naravnega kamna ali za izdelavo konstrukcij iz jekla in lahkih kovin), in zgolj v drugem primeru dejavnost uvršča v gradbeništvo.

Problematično bi utegnilo biti vprašanje, kaj lahko razumemo pod izrazom »iz lastne proizvodnje«. Pomislimo na proizvajalca oken, ki kupuje ustrezne surovce in sam opravi le zaključna dela. Je tudi to iz lastne proizvodnje?

Vsi storitveni sektorji, ki ne sodijo v zaščitena področja, so od 1. maja naprej liberalizirani. Avstrija je z določbo zadnjega stavka šestega odstavka člena 32a Zakona o prilagajanju širitvi EU določila, da se za liberalizirane storitvene sektorje (torej vse tiste, ki niso zaščiteni) uporabljajo določila 12. do 16. odstavka 18. člena Zakona o zaposlovanju tujcev. V liberaliziranih sektorjih je za napotitev delavcev iz »novih« držav članic v Avstrijo potrebno evropsko potrdilo o napotitvi (za »stare« države članice EU velja ta določba le tedaj, ko so napoteni delavci državljani tretjih držav). Če so izpolnjeni vsi pogoji, izdajo to potrdilo v Avstriji regionalne izpostave zavoda za zaposlovanje (Arbeitsmarktservice) na podlagi prijave firme izvajalca pogodbe oz. naročnika storitve v Avstriji.

Ali je ta birokratska ovira, ki so jo šele v zadnjem trenutku vstavili v osnutek Zakona o prilagajanju širitvi EU, v skladu z zakonodajo EU (»svoboda opravljanja storitev«), se bo pokazalo v prihodnosti (slišati je, da tečejo že prvi postopki pred vrhovnim sodiščem).

Pričakovanega navala podjetij iz »novih« držav članic EU, ki bi na Koroškem čezmejno ponujala svoje storitve, doslej (do začetka avgusta 2004) ni bilo. Le nekaj maloštevilnih prošenj za izdajo dovoljenj za napotitev oz. prijav po 12. do 16. odstavku 18. člena Zakona o zaposlovanju tujcev je bilo vloženih pri regionalnih izpostavah koroškega zavoda za zaposlovanje.

avtor: Dr. Peter Gauglhofer